Z rdečo peso do boljše vzdržljivosti?

Kaj se skriva v soku rdeče pese?

Je lahko pretirano uživanje nitratov škodljivo?

 

V tokratnem prispevku nekaj rdeči pesi in z njo povezanimi nitrati in nitriti. Predvsem zato, ker slednji po eni strani veljajo za učinkovino, ki lahko izboljša športnikovo vzdržljivost, po drugi pa je njena vsebnost v živilih strogo kontrolirana zaradi možnih škodljivih vplivov na zdravje (npr. kancerogenost).

---

Rdeča pesa (Beta vulgaris) se je že v preteklosti uporabljala z namenom koristnega vpliva na zdravje. Uporabljali so jo npr. za zdravljenje vročine, prebavnih motenj, krvnih bolezni in zaprtja.

Dandanes je znanih veliko dokazov o ugodnih učinkih uživanja rdeče pese. Vsebuje visoke vsebnosti hranilnih snovi. Je vir magnezija in folne kisline, poleg tega vsebuje veliko kalija, železa, kroma in mangana. Za športnike je “zanimiv” predvsem sok rdeče pese, ki ga Avstralski inštitut za šport (več o tem najdete v prejšnjem prispevku) uvršča celo med ergogene substance, kar pomeni, da direktno vplivajo na boljšo izvedbo treninga/tekme.

 

Katera snov je v soku rdeče pese, ki vpliva na izboljšano zmogljivost športnikov?

Nitrati (NO3-) so sestavni del mnogih živil. Večji del naravno prisotnega nitrata vsebuje zelena listnata zelenjava in rdeča pesa. Povprečen človek v ZDA in Evropi dnevno zaužije med 60 in 120 mg nitratov. Od tega 80 % živilskih virov predstavlja zelenjava, manj pa predelano meso in voda. Bakterije, ki se nahajajo v predelu jezika, pretvorijo nitrat v nitrit (NO2-). Prenos nitrita v kislo okolje želodca privede do pretvorbe nitrita v reaktivne oblike dušika, vključno z dušikovim oksidom (NO). Plazemska koncentracija NO doseže vrh po ~2,5 h od zaužitja živila z nitrati in se povrne na osnovni nivo v 24 urah (Jones, 2014).

O učinkih nitrata v povezavi s fizično aktivnostjo so Larsen in sod. (2007) ugotovili ugodne posledice uživanja natrijevega nitrata na telesno zmogljivost. Zdravi posamezniki so 3 dni dodajali natrijev nitrat običajni prehrani in nato pri manjši porabi kisika kot placebo skupina izvajali submaksimalno vadbo. Povprečna poraba kisika (VO2; l/min) med submaksimalno vadbo se je pri preiskovancih zmanjšala iz 2,98 na 2,82 l/min.

 

Nedavna raziskava (Dyakova in sod., 2015) povzema številne vloge NO v telesu, kot so:

• zmanjšanje tveganja za aterosklerozo;
• uravnavanje krvnega tlaka, manjše tveganje za žilne bolezni in uravnavanje
  oksigenacije tkiv;
• zmanjšanje infekcij v ustih, koži in črevesju;
• vpliv na kislinsko-bazično ravnotežje v skeletnih mišicah

Protokol uživanja soka rdeče pese

Glede protokola uživanja so se včasih posluževali kroničnega (do 15-dnevnega) uživanja soka rdeče pese, v novejših študijah pa se kaže učinek že pri akutnem zaužitju 2 do 2,5 h pred fizično vadbo(Vanhatalo in sod., 2010). Zaradi pomanjkljivih dokazov o konsistentnih ugodnih učinkih uživanja nitrata na vadbo, optimalno količino zaužitega soka rdeče pese še preučujejo. Pred tekmo/treningom, ki je pretežno aerobna vadba, se priporoča zaužitje vsaj 8 mmol nitrata, kar je enako dvema šilcema (0,3 dl) soka rdeče pese (Jones, 2014).

 

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) omejuje vsebnost nitratov v živilih. Zakaj?

Kot že omenjeno se nitrat v ustni votlini in v zgornjih delih prebavnega sistema pretvori v nitrite ter nato dušikovih nitrozo spojin. Te spojine lahko reagirajo z ostalimi gradniki hrane (npr. beljakovinami) pri čemer nastane snov z negativnim vplivom na organizem (N-nitrozamini). Trenutni ADI (sprejemljivi dnevni vnos) za nitrate je 3,7 mg/kg tm/dan (EFSA, 2017); za nitrite je mnogo nižji 0,07 mg/kg tm/dan. Nitritne soli vsebujejo tudi nekatera živila, kjer jih dodajo kot aditive (konzervanse). Njihova vloga je preprečevanje mikrobiološkega kvara živil. Nitritna sol se dodaja npr. v mesne izdelke, kjer poskrbi za svetlo rdečo barvo mesa, ki bi v nasprotnem primeru v času toplotne obdelave postala siva.

Skoncentrirani viri nitratov-pozor pri uživanju

Na tržišču obstaja mnogo različnih vrst prehranskih dopolnil, ki vsebujejo dušikove spojine. Glede na zgornje navedbe o omejitvah vsebnosti nitratov v živilih s strni EFSA, bi bilo pred uporabo dopolnilpotrebno poznati ugodne fiziološke odmerke in ob tem upoštevati ADI. Slednji velja za celotni vnos, skupaj z ostalimi zaužitimi živili. Načrtovanje uživanja prehranskih dopolnil s skoncentriranimi dušikovimi snovmi je zato kar zahtevno.

Jones in sodelavci (2014) so v članku povzeli, da bi bilo potrebno primernost dopolnjevanja prehrane športnika z nitrati še raziskati. Kot relativno zdravo alternativo pa predlagajo npr. sok rdeče pese, ki poleg nitratov vsebuje številne tudi druge zaščitne snovi, ki lahko omilijo škodljive učinke nitratov. Poleg tega pa sploh še ni čisto jasno, kakšni so tisti odmerki, ki bi bili lahko koristni za športno aktivnost.

 

Kot ste morda že ugotovili, so lahko nitrati tako koristni kot škodljivi, odmerek pa je tisti, ki določa koristi in tveganja za zdravje. To osnovno načelo toksikologije nam lahko pomaga pri marsikaterem prehranskem vprašanju.

 

 

 

Viri: 

Dyakova E.Y., Kapilevich L.V., Shylko V.G., Popov S.V., Anfinogenova Y. 2015. Physical exercise associated with NO production: signaling pathways and significance in health and disease. Frontiers in Cell and Developmental Biology, 3: 19, doi: 10.3389/fcell.2015.00019: 9 str.

EFSA. 2017. Dietary reference values for nutrients: Summary report. Parma, European Food Safety Authority: 92 str. https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/sp.efsa.2017.e15121 (januar 2018)

Jones A.M. 2014. Dietary nitrate supplementation and exeprcise performance. Sports Medicine, 44, 1: 35-45.

Larsen F.J., Weitzberg E., Lundberg J.O., Ekblom B. 2007. Effects of dietary nitrate on oxygen cost during exercise. Acta Physiologica, 191, 1: 59-66.

Vanhatalo A., Bailey S.J., Blackwell J.R., DiMenna F.J., Pavey T.G., Wilkerson D.P., Benjamin N., Winyard P.G., Jones A.M. 2010. Acute and chronic effects of dietary nitrate supplementation on blood pressure and the physiological responses to moderate-intensity and incremental exercise. American Journal of PhysiologyRegulatory, Integrative and Comparative Physiology, 299, 4: 1121-1131.