Skip to main content

Koliko megle je v prehranskih dopolnilih?

on

Katera prehranska dopolnila so dokazano lahko učinkovita?
Katera pa so tista, za katera še ni dovolj dokazov o učinkovitosti  oz. tista, ki celo ogrožajo zdravje in so prepovedana s strani Svetovne protidopinške agencije?

 

Verjetno ste se tudi sami kdaj spraševali ali je dopolnilo, ki ga uživate ali pa ga nameravate kupiti dejansko učinkovito? Lahko ste dobili različne informacije glede na to, koga ste vprašali za nasvet. In znašli ste se v nekakšni megli, kjer ni vidnega odgovora.

V tokratnem prispevku si lahko preberete katere vrste dopolnil so najbolj preverjene glede na potencialno učinkovitost na izvedbo treninga/tekme, katere malo manj in katere skupine dopolnil oz. snovi so nevarne za zdravje.


 

 

Pozitivne posledice uživanja določenih prehranskih dopolnil (direktne in/ali indirektne) so lahko sicer relativno majhne, a v vrhunskem športu zelo pomembne (Burke in Deakin, 2015). Pri tem je poleg formulacije prehranskega dopolnila ključen tudi optimalen režim uživanja prehranskih dopolnil (primerna morata biti tako količina, kot čas zaužitja). V nasprotnem primeru pozitiven učinek ni dosežen. Učinek uživanja prehranskih dopolnil ima lahko ugoden učinek na izvedbo treninga/tekme že zaradi psihološkega vzroka – t.i. placebo efekta. To je zaželena posledica, ki temelji samo na športnikovem razmišljanju oz. psihološkem ozadju, da je zaužil snov z ugodnim delovanjem. Raziskava Beedie in sodelavcev (2006) je prikazala placebo efekt pri kolesarjih na 10-kilometerskem treningu. Kljub temu, da v eksperimentalnih vzorcih ni bilo prisotnega kofeina, je bila intenzivnost/moč treninga povečana za 1,3 % in 3,1 %, pri čemer so kolesarji verjeli, da so zaužili 4,5 g/kg t.m. oz. 9,0 g/kg t.m. kofeina.

 

“Poleg formulacije prehranskega dopolnila je ključen optimalen režim uživanja dopolnil: primerna morata biti tako količina, kot čas zaužitja.”

 

Avstralski inštitut za šport (AIS) je leta 2006 prehranska dopolnila in športno hrano razdelil v štiri skupine (od A do D) glede na učinkovitost, funkcionalnost in potencialno tveganje za zdravje oz. za pozitivni dopinški test. Podatki so dostopni na njihovi spletni strani in jih pogosto dopolnjujejo in spreminjajo.

 

Skupina A

V prvo skupino (A) so razvrstili prehranska dopolnila, ki so dokazano učinkovita za povečanje športne zmogljivosti in splošno ne ogrožajo zdravja. Pomembno je poudariti, da je v osnovi ključna urejena osnovna prehrana. Šele, ko se klinično dokaže primanjkljaj določenega hranila, lahko skupaj s strokovnjakom na tem področju začnemo razmišljati o morebitni smiselnosti uživanja tovrstnih dopolnil. V to skupino poleg  skoncentriranih virov hranil sodijo tudi ergogene snovi, katere lahko ob pravilni uporabi, v določenih športnih panogah izboljšajo sposobnosti na tekmi ali treningu.

Primeri dopolnil:

  • športne pijače/geli/tablice, tekoči nadomestki obrokov, sirotkine beljakovine, izotonični napitki
  • železo, kalcij, multivitamini/minerali, vitamin D, probiotiki
  • Ergogene snovi: kofein, β-alanin, bikarbonat, sok rdeče pese, kreatin

 

Skupina B

Druga skupina (B) predstavlja prehranska dopolnila, ki bi lahko bila učinkovita, vendar še ni dovolj raziskav, ki bi dokončno potrdile, da zares lahko izboljšajo športne dosežke.

Primeri so:

  • rastlinski polifenoli (npr. kurkumin)
  • antioksidanta C in E
  • karnitin
  • HMB (β-hidroksi-β-metilbutirat)
  • glutamin
  • ribje olje
  • glukozamin

 

Skupina C

V tretjo skupino (C) sodijo dopolnila iz skupine A in B, če se jih ne uživa po predpisanih protokolih. V to skupino sodijo še vsa druga dopolnila, ki niso navedena v skupini A, B ali D.

 

Skupina D

V zadnjo skupino (D) so razvrščena prehranska dopolnila, ki niso učinkovita/prepovedana za uživanje/vodijo v pozitiven dopinški test/so zdravju škodljiva.

Primeri tovrstnih snovi:

  • poživila (efedrin, strihnin, sibutramin, 1, 3-dimetilamilamin prohormoni in hormonski pospeševalci)
  • peptidni hormoni (npr. DHEA, androsteneidon, 19-norandrostenion/ol)
  • rastni dejavniki in sorodne snovi (npr. EPO, rastni hormon in njegovi sproščujoči hormoni)

 

Za športnike je kontaminacija dopolnil z zgoraj naštetimi prepovedanimi snovmi ena izmed ključnih nevarnosti in potencialnih tveganj uživanja prehranskih dopolnil. Številne sestavine prehranskih dopolnil so namreč na listi prepovedanih substanc s strani Svetovne protidopinške agencije (WADA). Kot omenjeno v prejšnjem prispevku na področju prehranskih dopolnil ne obstaja univerzalna zakonodaja in je zaradi raznolikih zakonskih okvirjev različnih držav najverjetneje nikoli ne bo.  Z namenom manjšega tveganja pozitivnega dopinškega testa, se zato odsvetuje nakupovanje dopolnil preko spleta iz tujine.

 

 

 

Viri: 

AIS. 2015. ABCD classification system. Canberra, Australian Institute of Sport: 3 str. http://www.ausport.gov.au/ais/nutrition/supplements/classification (junij 2018)

Beedie C.J., Stuart E.M., Coleman D.A., Foad A.J. 2006. Placebo effects of caffeine on cycling performance. Medicine and Science in Sports and Exercise, 38, 12: 2159-2164

Burke L., Deakin V. 2015. Clinical sports nutrition. 5 th ed. North Ryde, McGraw-Hill Education: 848 str.

SLOADO. 2018a. Lista prepovedanih snovi 2018. Ljubljana, Slovenska Antidoping Organizacija: 16 str.
http://www.sloado.si/kategorija/lista-2018-lista (januar 2018)

 

 


Comments

Post a Comment